Kopališče Mariborski otok je ob zadnjih katastrofalnih poplavah zalila voda. Lepo popoldne je bilo kot nalašč, da gremo pogledat kako zgleda.
Kopališka stavba se koplje v otroškem bazenu, v katerem je "dravska voda".
Sosednji bazen, ki je malo globlji je poln mulja. Prostovoljci, uslužbenci in poklicni gasilci s pomočjo ogromne črpalke izčrpavajo blato. Enormne količine mulja so na dnu. S pomočjo curkov vode dvigajo mulj, ki ga potem črpalka odplakne - direktno v Dravo.
Delo je naporno, saj je mulj kot lepilo. Voda pa mrzla. To delajo od jutra do večera, že štiri dni. Upajmo, da jim bo uspelo očistiti bazen in prečistiti odvodne cevi predno pride deževje ali mraz. Sicer naslednje leto ne bo čofotanja in vožnje po akvaganu.
Je treba kaj dodati?
V velikem bazenu, pa se kopljejo odsevi okoliških dreves. Smreke in bukve, take, ki so že brez listja, in take, ki s svojo zlatodrečo barvo še krasijo ta prečudoviti raj pri Mariboru.
Potka proti špici otoka. Kako lepa je, kajne? Pa ni. Samo blato, blato, blato, ....., ki so ga prekrili bukovi listi, ki so v zadnjih dneh zapustili "mamo" in zakamuflirali sprehajalno pot.
Prvi del špice otoka je dobesedno odtrgan. Samo drevju in gostemu grmičevju gre zahvala, da poškodbe niso večje.
Iz te smeri je prihrumela ta huda ura! Le kako hudiča, je skozi te luknje lahko priteko toliko vode?